Ko se želimo naučiti ali narediti nekaj novega, se s podobnim procesom srečujemo vsi, otroci in odrasli. V začetni fazi naredimo načrt, kako bomo naše predvideno delo izpeljali. Tega se ponavadi lotimo z vsem navdušenjem. Težava se pojavi po nekaj urah dela, ko začetna motivacija mine in na plan pokuka človeški karakter.
Zelo malo je takih, ki se v tem opisu ne bi prepoznali.
Kako pričakujemo, da bo otrokom, ki psihično in fizično šele dozorevajo, uspelo izpeljati načrtovane stvari ali dejavnosti, če niti odraslim to ne uspe? Pa vendarle za vse obstaja popolnoma enak "recept".
V OZADJU JE DELOVANJE MOŽGANOV
Najbolje je, da sprva podrobneje pojasnimo, kaj se zgodi takrat, ko se z navdušenjem in motivacijo lotimo stvari in po krajšem obdobju spet pristanemo na začetku.
Naše možgane razdelimo na dele, ki so zadolženi za različne funkcije v telesu. Glavna sta dva, to sta leva in desna polovica.
Delovanje desne polovice možganov se sproži ob načrtovanju novih dejavnosti, kot so vpis v glasbeno šolo, izpolnitev novoletnih zaobljub in podobno, leva polovica pa postane aktivna takrat, ko moramo dejansko začeti delati.
Naslednje dejstvo, ki je nujno potrebno za razumevanje je to, da je osnovna in najpomembnejša funkcija naših možganov preživetje. Možgani odlično opravljajo svojo nalogo in našo energijo varčujejo za trenutke, ko jo bomo resnično potrebovali. Na vse načine se bodo izogibali naporom, ki nam predstavljajo bolečino in bodo kolikor se le da stremeli k prijetnim dražljajem iz okolja.
Če se dobro zavedamo teh funkcij možganov, bomo lažje razumeli, kaj se dogaja ob načrtovanju in nato ob dejanski izvedbi zadanih stvari.
Ko načrtujemo, v glavi vidimo čudovite slike prihodnosti. Naša kreativna desna polovica možganov je močno dejavna in prijetne predstave o prihodnosti so našim možganom všeč, saj kot rečeno stremijo k pozitivnim občutkom. Ko pride do realizacije zadanega, pa sredi dela opazijo, da lahko to prinese tudi bolečino. Ne gre le za fizično, temveč tudi mentalno bolečino. Vsak dan intenzivno vaditi svoj inštrument ali eno uro preživeti v fitnesu, ni lahko, vsaj ne na začetku. Možgani se tega zavedajo in nas želijo obvarovati pred bolečino. V tem so celo tako dobri, da so ustvarili celoten predel, prefrontalni korteks, ki je poenostavljeno rečeno namenjen izgovorom.
AVTOMATIZIRANA DEJANJA KOT NAJBOLJ USPEŠNA
Če vsaj približno vemo, zakaj do težave z vztrajanjem sploh pride, veliko lažje najdemo rešitev in pa najpomembnejše: ne jemljemo si toliko k srcu, če imamo izkušnjo, da nečesa nismo uspeli izpeljati. Če se zavedamo, da možgani resnično ne marajo zapravljanja energije po nepotrebnem, se zavedamo tudi, da moramo nekako najti rešitev, ki ne bo vsebovala veliko fizičnega ali mentalnega napora. Slednje najučinkoviteje dosežemo tako, da VZPOSTAVLJAMO NAVADE. Naši možgani jih obožujejo, saj gre za tako avtomatizirana dejanja, da za njih ne porabljajo nič energije.
Če dobro pomislite, je večino vašega dneva ali pa kar življenja sestavljeno iz navad.
Na kakšen način dosežemo vzpostavitev navade in kako nam v praksi to pomaga?
Narediti moramo nekaj nezahtevnega in vseeno učinkovitega. Priporočljivo je, da si pomagamo z vizualno sliko, s pomočjo katere navado vzpostavimo. Prvi, ki je to metodo uvedel v svoje življenje, je znan komik Jerry Seinfeld. Njegov življenjski primer je dokaz, kako močan učinek ima vzpostavitev navade na celotno življenje.
PRIMER NAVADE V GLASBENEM ŠOLSTVU
Ker delujemo kot glasbena šola, izhajamo iz primera, ki se pojavlja pri učencih glasbene šole.
V glasbeni šoli Tvoja glasba vzpostavitvi preproste navade, ki odpravi težave s kontinuirano vajo, rečemo minutni izziv. Učitelj na koncu učne ure učencu v zvezek nariše zelo preprosto razpredelnico. Ta vsebuje dneve in prostor pod njimi, ki je namenjen za kljukice oziroma znake po izbiri. Učitelj učencu jasno poda navodilo, da tisti dan, ko bo uspel vaditi vsaj eno minuto, pod ustrezni dan nariše kljukico oziroma znak. Ta kratek čas vaje, ki se zdi prekratek, je zelo pomemben, saj se učencu zdi, da bo to nalogo z lahkoto opravil. "Eno minuto v celem dnevu pa res imam", pravijo. Naloga učenca je, da iz kljukic oziroma znakov naredi kar se da dolgo verigo. Če učenec na naslednjo učno uro pride z dvema kljukicama, je to naše izhodišče za ohranjanje vsaj dveh, gradnje proti trem kljukicam in tako naprej.
Čez nekaj časa se bo izkazalo, da je učenec vzpostavil navado, da se vsak dan spomni na igranje inštrumenta, ki njegovim možganom ne predstavlja prevelikega miselnega napora, saj imajo ves čas (ne glede na to, da skoraj nikoli ne igrajo samo minuto, saj se čas zaradi glasbenega užitka podaljša) občutek, da to pa zares zmorejo. Na tak način bomo pridobili učenca, ki bo pridno vadil in s tem hitreje napredoval. V najslabšem primeru pa bo vseeno vadil veliko več kot brez opisanega sistema.
In ne pozabite: tisti dan, ko je bil učenec na učni uri, že lahko naredi kljukico! :)
Navado lahko vzpostavimo tudi glede na čas ali prostor. Zelo dober primer navade, vezane na čas je, da si učenec zada, da vsak dan ob 19h vzame inštrument in vadi pet minut. Tekom tednov in mesecev pet minut postane deset, petnajst, trideset in tako naprej. Primer navade, vezane na prostor, pa je, da se z otrokom dogovorite, da takoj ob prihodu iz šole sede za klavir in vadi pet minut.
NAVADA SE VZPOSTAVI IN ZELO UČINKOVITO DELUJE
Ni točno znano, koliko časa potrebujemo, da se navada vzpostavi. Različni znanstveniki imajo različne teorije, vse od 21 dni pa do nekaj čez 100 dni. Kot vsaka stvar, je tudi ta vsekakor odvisna od posameznika. Zagotovo pa vemo, da se navada po določenem času vzpostavi in zelo učinkovito deluje.
Ko bomo navado vzpostavili in jo morda kakšen dan izpustili, se bomo počutili kot da nam nekaj manjka, kot da dan ne teče "pravilno" in naslednji dan bomo ponovno opravljali del svojega načrta.
Metodo lahko uporabite tudi na ostalih življenjskih področjih, jo sami preizkusite v praksi in nam podate kakšno povratno informacijo. Te so vedno dobrodošle.
Prijetno in uspešno vzpostavljanje navad vam želimo,
vaša glasbena šola Tvoja glasba